Potem ko je Karel Robert (1308-1342) premagal samovoljne velikaše, zlomil vojsko Mateja Csáka, mu je uspelo utrditi in centralizirati oblast. Oprl se je na novo izoblikovano plemstvo. Karel Robert je uvedel novo gospodarsko politiko. Pomembne dohodke so predstavljale regalije, monopol nad rudniki ter različni davki. Zaradi finančne reforme je v obtok prišel vreden zlati forint, ki je prav tako večal dohodke zakladnice. Leta 1335 je Karel Robert v Visegrád povabil češkega in poljskega kralja, kjer so sklenili trgovski dogovor, na podlagi katerega so osnovali trgovsko pot, ki se je izognila Dunaju. Anžuvinci doživljajo svojo zlato dobo v času viteškega kralja Ludvika I. Velikega. Območje države se dokaj razširi, saj je Ludvik I. Veliki osvojil Dalmacijo, po smrti poljskega kralja Kazimira III. pa postane tudi naslednik poljskega prestola. Leta 1351 je obnovil Zlato bulo. V njegovem času je bila ustanovljena prva univerza v Pečuju/Pécsu (1367).