jedro
 

Osnovni gradniki

Osnovni gradniki
Osnovni gradniki (alapvető építőköveit) trdnih snovi so lahko atomi (atomok), ioni (ionok) ali pa molekule (molekulák). Gradniki v trdni snovi imajo svoje stalno mesto in okrog tega mesta lahko le nihajo. Nekatere trdne snovi imajo pravilno (szabályos) in urejeno notranjo zgradbo (rendezett belső szerkezet). Te nastanejo pri kristalizaciji (kristályosodás), kar velja za vse kovine. Osnovni gradniki so v kristalu razporejeni tako, da tvorijo nekakšen motiv ali vzorec, tako imenovani osnovni del kristalne strukture (kristályszerkezet), ki se periodično ponavlja skozi ves kristal. Druge pa zaradi njihove neurejene notranje zgradbe imenujemo amorfne snovi (amorf anyagok). Temeljna osnovna veda o snovi in njenih spremembah je kemija. Ta nam pomaga pri reševanju naših potreb, pomaga pri proizvodnji, prenosu in uporabi energije, pri varovanju okolja ...

Kemija je naravoslovna veda, ki se ukvarja in proučuje:
- az anyagok készítményével (sestavo snovi),
- szerkezetével és tulajdonságaival (zgradbo in lastnosti) és
- anyagi változásokkal (snovne spremembe).

Element (elem) je čista snov, ki je ne moremo razstaviti v enostavnejšo snov, saj je sestavljena iz ene same vrste atomov, npr. železo / vas (Fe), živo srebro / higany (Hg), baker / réz (Cu), ogljik / szén (C) ...

Spojina (összetett) je snov, v kateri so atomi različnih elementov, npr.: voda / víz (H2O), klorovodikova kislina / X sav (HCl) ...

Kot je bilo že prej omenjeno, so osnovni deli snovi:
- atomi / atomok
- molekule / molekulák
- ioni / ionok.

 

Atomi / atomok
Beseda atom je grškega izvora. Najmanjši delec elementa ja atom (a-tomos = nedeljiv). Atomi nekaterih elementov se radi spajajo med seboj, nekateri pa sploh ne ali samo v določenem razmerju. Danes vemo, da so atomi deljivi, ime pa je kljub temu ostalo.
Atom je zgrajen iz manjših delcev, protonov in nevtronov v jedru, in elektronov, ki krožijo okrog jedra. Osnovna značilnost zgradbe atoma je, da vsebuje jedro (mag), v katerem je zbrana skoraj vsa masa atoma. Jedro in pozitivni naboj, sestavljajo pa ga protoni in nevtroni.

Elektroni so v okolici jedra v lupinah. Atom lahko elektron na zunanji ovojnici odda ali pa sprejme. Pri obeh primerih dobimo ione. Če odda elektrone, dobimo pozitivno nabiti ion - kation, če pa atom sprejme elektrone, dobimo negativno nabit ion - anion. Pri kemijskih spremembah sodelujejo le zunanji elektroni.
Nekateri elementi vsebujejo atome, ki se razlikujejo v številu nevtronov v jedru. To so izotopi določenega elementa.